Cmok je še v grlu

a počasi se drobi

ko se je zjutraj zgodilo

nekaj podobnega nasmehu

ko je Thor dvignil glavico iz puha

me zmedeno pogledal

s tistimi črnimi

zaspanimi očmi

zazehal

in nadaljeval

kjer sem ga prekinil

ti le spi

čudovito bitje

obljubim

da bom tišje kot miš

zaklenil vrata in odšel

ker zaželel sem si kruha

in tistega namaza s čokolado

nato obiščem še reko

klopico in drevo

mogoče celo kdo prisede

mogoče celo opazi kalne oči

mogoče celo izrečeva kakšno besedo

in ko se vrnem domov

ti povem

čeprav najbrž ne boš razumel

kako hvaležen sem ti

za tisti sramežljiv jutranji nasmeh.

igor žuravlev