Cmok je še v grlu
a počasi se drobi
ko se je zjutraj zgodilo
nekaj podobnega nasmehu
ko je Thor dvignil glavico iz puha
me zmedeno pogledal
s tistimi črnimi
zaspanimi očmi
zazehal
in nadaljeval
kjer sem ga prekinil
ti le spi
čudovito bitje
obljubim
da bom tišje kot miš
zaklenil vrata in odšel
ker zaželel sem si kruha
in tistega namaza s čokolado
nato obiščem še reko
klopico in drevo
mogoče celo kdo prisede
mogoče celo opazi kalne oči
mogoče celo izrečeva kakšno besedo
in ko se vrnem domov
ti povem
čeprav najbrž ne boš razumel
kako hvaležen sem ti
za tisti sramežljiv jutranji nasmeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!