Kako pošast postane varuška

Pogledala nekoč sem v omaro
in našla tam pošast sem staro.
Žalostna se mi je zdela,
ko je tam v temi čepela.

Pa jo butnem nalahno
in jo vprašam:
»Kaj je zdaj to?
Si pošast
ali si reva?!
Pridi! Otroke
strašit greva!«

Pa je le z glavo zmajala,
da kar v omari bo ostala,
ker hude zdaj preživlja dni,
ko nihče več se je ne boji.
Otroci so se spremenili,
na njo – pošast - so pozabili.

Pa sedem k njej,
ji delam družbo
in ji predlagam,
naj menja službo.

In res!

Še vedno v kotu tam čepi
in čaka, da se dan stemni,
ko pa otroci gredo spat,
pošast začne jih varovat'.

Pošast grozljiva poskrbi,
da grde sanje prepodi.
Nihče otrok ne nadleguje,
saj vendar jih pošast varuje.

Jih proti jutru
še pokrije,
zaspana tam se v kotu zvije
in ko otroke dan zbudi,
pošast v omari že smrči.

 

Iz zbirke Zaspančki - zakaj se ti ni treba bati teme, 2011

VanjaT

li

li

Poslano:
23. 05. 2016 ob 14:22

Super, še jaz bi imela takšno pošast v omari. :)


lp

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
23. 05. 2016 ob 16:37

Uuuuuuuuuuuuuu! Bravooooo! ;) 

Lp, Jošt Š.



Zastavica

VanjaT

Poslano:
23. 05. 2016 ob 17:33

O, hvala, hvala.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 05. 2016 ob 16:02

Srčkana.  Jo  ob priliki preberem svoji vnukinji ☺


 Lp, lidija

Zastavica

levcek

Poslano:
24. 05. 2016 ob 17:46

ja super je

lp, M

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

VanjaT
Napisal/a: VanjaT

Pesmi

  • 23. 05. 2016 ob 13:01
  • Prebrano 753 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 410.9
  • Število ocen: 12

Zastavica