Kako pošast postane varuška
Pogledala nekoč sem v omaro
in našla tam pošast sem staro.
Žalostna se mi je zdela,
ko je tam v temi čepela.
Pa jo butnem nalahno
in jo vprašam:
»Kaj je zdaj to?
Si pošast
ali si reva?!
Pridi! Otroke
strašit greva!«
Pa je le z glavo zmajala,
da kar v omari bo ostala,
ker hude zdaj preživlja dni,
ko nihče več se je ne boji.
Otroci so se spremenili,
na njo – pošast - so pozabili.
Pa sedem k njej,
ji delam družbo
in ji predlagam,
naj menja službo.
In res!
Še vedno v kotu tam čepi
in čaka, da se dan stemni,
ko pa otroci gredo spat,
pošast začne jih varovat'.
Pošast grozljiva poskrbi,
da grde sanje prepodi.
Nihče otrok ne nadleguje,
saj vendar jih pošast varuje.
Jih proti jutru
še pokrije,
zaspana tam se v kotu zvije
in ko otroke dan zbudi,
pošast v omari že smrči.
Iz zbirke Zaspančki - zakaj se ti ni treba bati teme, 2011
Super, še jaz bi imela takšno pošast v omari. :)
lp
Uuuuuuuuuuuuuu! Bravooooo! ;)
Lp, Jošt Š.
Srčkana. Jo ob priliki preberem svoji vnukinji ☺
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VanjaT
- 23. 05. 2016 ob 13:01
- Prebrano 1489 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 410.9
- Število ocen: 12