rekviem
vesolje bo umrlo
v praznini
v popolnem
hladu
neskončnih razdalj
ker je nastalo
iz velikega poka
ko je bogu počilo srce
zato si je izmislil čas
da bi pobegnil smrti
zdaj umira po koščkih
s smrtjo vsakega človeka
in človek
še vedno
poskuša ubežati smrti
z vsakim verzom
s katerim
mu poči srce
Se strinjam z Ireno. Nekakšen začaran krog, v katerem ugibamo, ali pesniki umiramo in zakaj, ali umira le bog. Ali oba. :-)
Morda in v zadnji kitici zamenjaš z a in popraviš katerim - katerem (ali pa s katerim).
Lp,
Vesna.
Vesna :).
Ok, s!
S s je speto π-smo ... in pust-im in za nuovo z(a)vezo s člo-vekom ... a(,) ne!:)
Lp, Jošt Š.
…., zato si je izmislil čas, da lahko z njim zaznamujemo svoje iluzije; vse od rojstva - do smrti.
Pozdrav
Dimitrij
Dimitri, očitno je človek produkt (izmišljenega) časa (ustvarjen 6. dan / antropogeneza milijone let). :)
(Prvi sesalec je sicer prišel v mojo hišo šele pred 30. leti, ne vem pa točno, kdaj so prišli prvič na trg ...!? ) :)
Lp, Jošt Š.
Človek? Jošt, verjemi, tega Bog še ni uspel dokončati. Za to potrebuje čas.
Še enkrat prav lep pozdrav
Dimitrij
Ja, res. :( Ampak nimam nobenega veselja, da bi ti to "všečkal"! :)
Lp, Jošt Š.
ja, pesem je vedno tam, kjer je vprašanje o bivanju in smrti. Ta je taka. Preprosta, a močna.
LP, lidija
Lidija, hvala za komentar in podčrtanko.
LP, Jošt Š.
Dimitrij, hvala!
Lp, Jošt Š.
Čestitam za podčrtanko. Pesma je stvarno posebna. Hvala na lepoti reči.
Lp, Valy
valy, hope, levcek, hvala vam (z zamudo a z obrestmi :))!
Lepo poletje! Jošt Š.
Dare, tnx!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 22. 05. 2016 ob 20:59
- Prebrano 1232 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 698.9