brin brleči brin
črna luč na gostem nebu
veš kako je to
lepljiva tla ne dajo mojih rok
veš kako je to
ne vstati
ne vidim tvojih zvezd
ne vstati
črni črni biseri
so predaleč na dosegu
brin brleči brin
črna luč na gostem nebu
kakor prej prodan spomin
brin brleči brin
izgoreva plin
ko rjovi
pero
brez črnila
brin brleči brin
sveti
sveti
zaspati
ne vstati
ko trska
bila bi pero
ne vstati
ne spati
pisati
o tebi
črna luč na gostem nebu
brin brleči brin
Mene ta pesem skoraj hipnotizira, preidem v neko zamaknjenost, v kateri čutim le zaklinjanje o brinu ...
:-)
Hvala za pesem.
Lp,
Vesna.
Poslano:
22. 05. 2016 ob 11:01
Spremenjeno:
22. 05. 2016 ob 11:01
Tudi mene prevzame skoraj čarobna zakletev
lp
Čudovito!
Lp, Dimitrij
super, skoraj malo čarovniška...
brez šale, prav hipnotično je tole tvoje ponavljanje zaporedij besed in globlji pomen je v vsakem bralcu lahko prepoznan, ni pa nujno ... že sam ritem pesmi in njena fluidnost je čarovniško hipnotična mantra.
LP, lidija
PS: zame so čarovnice stvariteljice sveta in prve pesnice, da ne bo pomote;)
Vesna, valy, li, dimitrij: čarobno hvala! :)
Lidija, tudi tebi seveda (in uredništvu) najlepša hvala za podčrtanko in komentar. Nič nimam proti čarovnicam! :)
Pa lahko zvezdno noč in lepe lepe sanje vsem!
A.
Gospodična,
Čestitke, je pa pesem lepo napisana, kot črni diamanti po nebu...
Lep pozdrav,hope
Hope,
najlepša ti hvala. :)
Bodi lepo
A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gospodična
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!