
Pojdi,
pojdi po bližnjici.
Za seboj ne puščaj sledi.
Odtis dneva
in obliko lica
vzemi s seboj - komu mar.
Na letnicah desk
ko slina stopila
mi je še zadnji pomežik
me je brez ogledala
tuj odsev ognja
vzel pod krov.
Vstopila sem v nov svet,
v svet vrednot,
ki me je nasitil.
Odluščila se mi je vsa siva barva.
Presketajoči glasovi isker so me ogreli
in iz zrele vrtnice usula
se je čaša medu. a le komu mar.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!