Moker majski dan

z dežnikom v roki lovim

suho poletje.

Maj kraljuje, dež je bog, ki pada brez predaha.

Dežnik pleše med množico dežnikov, kakor bi iskal najboljši vzorec,

da se postavi zraven in dočaka sonce. Nahrbtnik postaja moker

in v čevlje mi sili vlaga, ki mi moči nogavice. Trava raste kakor aprila,

jaz pa čakam na poletje. Čakam na tvoj smeh, na tvoj veseli korak

na besede ki mi rišejo nasmeh in dajejo občutek, kot da je čas za vedno

na najini strani. Nehala sem ti pisati pismo, utrujena sem legla in zaspala.

Z mislimi na toplo poletje in vesele korake stopim v sanje, kjer je edini

prostor brez dežja in jutro z mokroto in bledim nasmehom sonca

me znova naredi bledolično kot londonsko vreme angleža.

IŽ-lev