Jesenski pejsaž
čas neprestano pometa za seboj
za mrzlim zrakom ki ostaja za njim
prihaja pronicljivo krvavo nebo
prepredeno z žilami ptic ki so v preletu
odrinile še zadnje temne kosme oblakov
in jih raztresle po ostankih dni
čas je da pospravim staro bisago
in se predam misli na partnersko igro
v kateri ne bo zmagovalca
gola kot preprosta pesem
se gibljem med dotiki drevesnih krošenj
telo prepuščam signalom z obzorja
nočem se žalostiti ob gomilah
niti ob presušenih strugah kjer je molk najtišji
s prostranih košenin se razlega napev ptic
in se pritaji v moj nasmeh
osupla nad radostjo se priklonim zemlji
Jesenski pejsaž. Lepa je ta tvoja pesem, Andrejka. Ob valovanju izbranih besed se zlahka sprehodiš po njenih poljanah ...
Lp, Sašo
Kako dobro me razumeš, Sašo. Sicer pa je tudi v tvojih pesmih prav mojstrski nabor arhaičnih besed, ki bralca ob skrbnem branju postavijo v nek drug čas. Lepo.
Lp
Andrejka
Krasna, Andrejka!
Pozdrav,
P.
Me veseli, da ti je všeč, petja.
Lp A
Lepe metafore, se 'primejo'!
LP, mcv
Ja, presenetljiv odziv bralcev. Hvala mcv. Hvala vsem.
Lep dan še naprej
Andrejka
urednica
Poslano:
26. 05. 2016 ob 17:44
Spremenjeno:
26. 05. 2016 ob 19:01
Fizičnost časa in minevanja, ki pritiska na p.s., bi ga lahko zdrobil, a všeč mi je: pogled se od odtekanja umakne v bogato notranjost, kjer so uskladiščeni spomini in bistvo, s katerim je mogoče pritrditi lepoti sveta na posebno zrel način ... čestitke,
Ana
Teme, ki mi ne dajo miru..., Ana. Hvala za 'karakteristiko'.
Prijetno popoldne , kljub delu na portalu. Vedi, da te cenim.
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 18. 05. 2016 ob 16:29
- Prebrano 884 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 525.91
- Število ocen: 18