Tukaj je

Tukaj je tisti brezosebni čas,
veliki brat me gleda,
vsak trenutek dneva,
vsi ljudje so mi dosegljivi
preko ekranov, tipkovnic in mišk,
preko prekletih avtomatov,
daljincev in neštetih plastičnih kišt.
V meni se lomi in podira,
tukaj je tisti brezosebni čas,
o katerem sem brala kot petošolka -
znanstveno fantastična grozljivka,
tako brezosebno, tako brez dotika -
naj kdo me še enkrat objame
in privije na tesno, da ostanem brez diha,
naj še enkrat nekoga pobožam,
preden mi koža zogleni
na tej prekleti plastiki ...

lin

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

lin
Napisal/a: lin

Pesmi

  • 20. 10. 2007 ob 21:02
  • Prebrano 1472 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 387
  • Število ocen: 14

Zastavica