v hlačah
laže plešem med komolci
lovim lonce in sestanke
polnim kljune
s preozkih ramen
na večer
stresem ostanke
v čipkast in prosojen negliže
razpuščene kodre potešim
med prebiranjem romana
kjer se dvori
in obline žensk časti
na privzdignjenih oltarjih
brez hladnih steroidnih sveč
zjutraj
enakost zvežem v kravato
z vozlom stisnjena resnica spi
ne goji se rož
da cvetijo le rdeče
ves božji vrt
odpira se vijolično
slepeče
V tej se pa brez težav prepoznam.
Lp, T.
:)
hvala za dotik
Lp
Pi
Ne vem zakaj, a bolje se mi bere brez "slepeče". Pesem z globino za izkušene potapljače!
pozdravček,
P.
Hvala Petja. Morda pa res. Morda pa se le slepimo....tam pod površino;)
Prisrčen pozdrav
I-
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!