Timyjev aforizem Večja kot je izbira, manjši je izbor berem najprej kot aktualizirano izpeljavo starega slovenskega pregovora Kdor dolgo izbira, izbirek dobi. Medtem ko stara modrost osvetljuje posledice posameznikove neodločnosti in prekomernega časovnega obotavljanja, pa Timyjev aforizem posameznikovo zagato prestavlja v kontekst prekomerne ponudbe zrelega, pravzaprav prezrelega zahodnjaškega kapitalizma ali nagnite potrošniške družbe.

Obilna izbira skriva kapitalistično-porabniško in psihološko past za potrošnika: posamezniku nudi tako rekoč neomejene možnosti za svobodno izbiro, pri tem pa se ga polaščata frustracija in nepotešenost, da je toliko vsega, česar ne bo mogel 'požreti', in da bo tisto, kar bo okusil sredi vse silne izbire, v končni fazi le minimalni izbor, če ne izbirek, saj ostajata večni dvom in želja, da mogoče tista druga, nadaljnja možnost nudi še večji užitek. Dobrine niso nujno dobre za človeka, so pa dobre za vzdrževanje kapitalistične produkcije.

Temo Timyjevega aforizma vsak s svojega vidika opisujeta npr. ameriški psiholog Barry Schwartz v delu Paradoks izbire (2004) in slovenska filozofinja Renata Salecl v delu Izbira (2011).

Čestitam za aforizem, ki ga lahko uporabljamo kot pregovor za karakterizacijo paradoksalne logike sodobne družbe,

Silvana

To pa je analiza, ki bo lahko služila bodočim rodovom na temo, kaj je pesnik mislil :)  LP

morda težji, manjši le, če se zavestno odločiš :)

Lp

Pi

Logično ;)

Evo, sedaj vem razlog, zakaj toliko časa zabijem v trgovini in obupujem. Sem vedela, da ni razlog v spolu :-)

Lp,

T.