Ko me noč zaziba v spanje,
se globoko v meni prebudijo sanje.
Čudne so in v njih ni smeha,
strahovi so, le sence blede in duša se upeha.
Preganjajo me preganjavice neznane
in blodijo se misli prej pregnane.
Zamislim si, da me v njih nihče ne vidi,
ko pa pridem v Vojnik, so to vse le prividi.
Zglavo v oblakih se tak sen ne neha.
O le pridi sladki spanec. Ti mi boš uteha!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: domisljavec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!