Najina ljubezen je poezija mrtvih.
Hrepenenje že pokopanih
na tisoče tragičnih zgodb.
A brezčasna je misel,
da se rešiva teh prekletih prerokb.

Najina ljubezen je spev strahov.
Boleče iskanje spominov,
katere pokopal je čas.
A neumrljiva je želja,
da iz mojega sveta preženeš mraz.

Najina ljubezen je zdravilo, ki ubija.
Prazno življenje v iluziji,
da nekdo naju pripelje na isto pot.
Drug drugemu trgava srce,
ko obljubljava, a živiva v svetu zmot.

Najina ljubezen je prazno vesolje.
Trmasto sledenje srcu,
ki ne nudi nama utehe.
Pa naj še tako se upiram,
pred dežjem nimam druge strehe.

Najina ljubezen je ogenj v oceanu.
En dih, ena misel,
ujeta v večen sneg in led.
Besedi ljubim te,
grenki kot limeta, sladki kakor med.

AnjaErschenn