slišim odmev
iz oddaljenih melišč
čez razprostrte
razgaljene ravnice
v nedra dolin
pod oboki
moram prelisičiti
ugnezdene vrhove
da oklestim
zakrnele veje
ošvrknem
utvare
priškrtnem
strahopetce
in porežem
osat
kadar vihram
presegam razdalje
da se preglasim
kakor takrat
v rožnatem krilcu
cefram sive oblake
se razlijem izpod rušja
čez skalne police
tam se ujamem
razpršena
v pritajen vrisk
pomladnega svišča
in potešena
po koščkih srkam
barve neba
Lepo te zapelje v prisluhe molka in slapove svetlobe ... Krasno, Dama! :-)
Lp, Sašo
O kako mi je lepa...prav usedla se mi je na dušo.
lpb
Sašo in Branka, lepa hvala za dotik!
Lp. dama
takole pesem se lahko napiše samo takrat, ko pustiš sebe nekje zunaj, vase pa pretočiš naravo.
Dobra.
LP, Lidija
pesem, h kateri se vračam - ne katero "po koščkih srkam" ; čestitam ti, Dama;
lp, koni
Poslano:
13. 05. 2016 ob 19:06
Spremenjeno:
13. 05. 2016 ob 19:07
Lidija, prisrčna hvala za komentar in podčrtanko. Vesela sem.
Hvala tudi tebi Koni!
Lp, dama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!