Slišim šum vetra

dotika se golih rok

meštra mi lase

in vijuga okoli

mojega koraka

da se držim tal

in se stiskam vase

postaja hladno

kakor da sem sama

kakor da si daleč proč

in me ne moreš pogreti

ne zaviti v svoj objem

ker tam je toplo

nežno in varno

a veter je neugnan

pomlad je tudi ponoči

hladna in samotna

kakor žalostna vdova

sredi nočne teme

lezem vase

in te kličem

v mislih

ti hitim naproti

vlečem te za rokav

in čakam na pogled

ki dal mi bo vse

tudi veter bo pregnal

noč bo ogrel

in mene bo

naredil srečno.

Veter pihaj

tako dolgo

dokler se sanje

ne uresničijo

dokler namesto

ednine ne postane

dvojina.

Par.

Jaz in ti.

Srečna

z vetrom

v laseh

nocoj

za vedno.

Pridi.

IŽ-lev