po Lorci

Tijuana,

daljna in sama.

Kljusa črna, luna strašna

in revolverja za pasom.

Čeprav poznam prav vse poti,

nikdar ne pridem v Tijuano.

Na ravnini, v prahu, v vetru,

kljusa črna, luna rdeča.

Matilda me oprezuje

s stolpov v Tijuani.

Aj, kako dolga je cesta!

Aj, moja vrla kljuseta!

Aj, ko me Matilda čaka,

preden dospem v Tijuano!

Tijuana,

daljna in sama.

Kordova, daljna in sama,

mrha črna, luna rdeča,

samokres in nož za pasom,

v torbi pa cekinov vreča

vse poti poznam, a s časom

sem na tesnem, strašna rana

mi bila je v drob zavdana

tak nikoli, ah, zla sreča

tja v Kordovo ne prijašem.

Na ravnini, v vetru prašnem

mrha črna, luna rdeča

glej, Matilda, starka bleda

s stolpov v Kordovi me gleda.

aj, kako je dolga cesta!

aj, ti mrha moja zvesta!!

aj, ko me Matilda sreča

me že čaka s koso zvesto,

preden Kordovo zagledam.

Kordova, daljna in sama.

Matej Krevs