Napol živa stekla lisica

je pod našim oknom

skotila mladiča.

Pred nami se je odvrtel

horizont dvojne tujosti,

povezane s steklino

in kurami.

In strah pred okužbo.

Šele nekje vmes med temi

rožnatimi oblaki se je kot

bolno sonce prikradla tudi

misel na rojstvo.

Kot pritepenka s

prepovedanega sveta.

Oče si je nadel rokavice.

In zgrabil za lopato.

Zanj je bilo to samo še

eno od jesenskih opravil

in opravil ga je enako

hitro in temeljito.

Vsako vprašanje tukaj

bi bilo samo filozofija.

vidzigon