
Red reči ni znan.
Niz preostalega čaka.
Pojav je znan, a nerazložljivo nov.
Ko lomim napetosti,
opazim pregibe lebdečih vprašanj.
Odgovorov ne poslušam, oponašam zrak
in molekularno podrgnem s stiskom kemijskih vezi.
Brez dotikov se udira prostor.
Zazeva slutnja. Kot konvergiranje neznatnih energij.
Privlak sija se glasi prvi odgovor.
Preslišal sem.
Večinoma vse. To je zaenkrat najbolje.
V nekakšnosti sta se spojila praatoma. Dvojno se eksponetno ljubi.
Odvodi špricajo stoje.Toliko slišanega
o zapisanem je neizgovorljivo. Masa se zgosti v oprijem.
Gravitira k.
Medtem, ko ščijem z neba,
me naravnan klic narave vrže v drugo prestavo.
Kot, da bi bila vožnja že zdavnaj začrtana.
Trenutno izstopim v večnost.
Vedno so drugačni časi.
Hvala. :) Te so spet iz metafizičnih prostorčasovnih dimenzij. Moja obsesija. ;)
Lep pozdrav Dare
Sem opazila :) da te daje čas ;)
Lp
Irena
hehehe :)
Iluzija, ki smo jo ustvarili v svojih ječah - ki smo jih ustvarili. Stvarniki mej.
Res je. Ampak s časoma bo tudi to minilo. ;)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!