Bil je najin prvi dopust,
pot od izliva k izviru,
od sodobnosti do ruševin,
do prodnikov in golih nog.
Bila je pot
od upora
smrti
do kali življenja v naju,
ki se
izteka v ropot
zabrbotane notranjosti
ki se
izteka v entiteto
polprepustne kapsule sobivanja,
enake faze koraka,
vonja božajoče roke
prebujene ženstvenosti
pod robustno kožo neumeščenosti.
Bil je odmik
iz spektrov,
bil je prihod domov
bilo je povabilo preko duri svetišča,
bil je klic otroka
v požirku vode najinega izvira.
Bil je samo dopust
in
ostalo je vračanje.
Tudi mene fascinira tvoja metaforika. Bravo!
Lp A
Lepo zaokrožena pesem, ki ji zaključek daje neko determiniranosti ...
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!