Čakam te. Divje poplesujem,
da bi mi uspelo na obzorju zadržati
še zadnjo kapljo
krvavo zapečenega poznega sonca.
Ne utoni mi v naročju, lepo te prosim!

Potrebujem še tvoj žar,
da mi razklene čeljusti lisičje pasti,
ki oklepa moj gleženj.

Ne morem si odgrizniti še ene tačke,
saj veš, da bi me to priklenilo na potomce,
njih pa obvezalo,
ko bi morali skrbeti za obnemoglo staro mater.

Pojedla bom še pest brusnic
in nato sama zaspala na mahu.
In ne bom klicala na pomoč.
Ne bi bilo prav.

yoyoba