včasih se sprašujem
iz katere smeri nas zadene pljusk življenja
mislim da takrat še nisem imela
nobene smeri na zemljevidu
samo tok brezskrbnosti
nobene razpoke
nobenega lepila
poznalo se je na nohtih
s katerimi sem se branila
na jeziku s katerim sem opletala
na laseh ki so vihrali
kakor misli k tebi
v daljavo
ljubila sem vse kar je teklo
celo lavo tvojih laži
To pesem zlahka posvojim :)
lp
I.
A tako, veseli me. Hvala, Pi
Lp
A
ne, ker bi znala sama tako pesniti, pač pa ker je podobna odlitku moje kože :)
da se ve :)
Lp
I.
Tudi moj odlitek kože je danes drugačen kot je bil je bil v tistem času, o katerem govori pesem. Pesem je le ena od nastajajočega ciklusa Britanska poletja.
Lep večer ti želim
Andrejka
Tudi meni je všeč, le da bi spremenila prvi verz samo v:
včasih se sprašujem ... Kaj meniš?
Lp, Ana
urednica
Poslano:
12. 05. 2016 ob 16:07
Spremenjeno:
12. 05. 2016 ob 16:07
Mladost (po tvoji temni zarji ..., če citiram Prešerna), nimam kaj dodati, kot da je v pesem lepo ujet vsemogočni optimizem, ki z leti pojenja, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!