PROSTOR
Temen prostor zapira me
na sredini boleča tema.
Glas prihaja iz zidu
to je zagotovo nebo nasmejano.
Nimam moči, da bi pobegnila
temen in hladen je ta prostor
smeh se širi izgubljenih duš.
Padem na kolena, začutim ljubezen sonca
ta žarek je topel, če prav po njem plešejo
izgubljene zvezde, veter prinaša izgubljene solze
od tistih, ki čakajo na raj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NEVENKA
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!