Delili so ga,
pa je ostal.
Na kose kakor torto,
trgali kot zalepljeno kuverto,
ostanek svobodni,
pričakovan.
Brez okrasja
položen na pladenj,
očem polnim že sredice,
ki ga ne bodo niti opazile.
Ostal bo kot višek,
kjer ni deljenca
ne deljitelja.
Na ostatku duše mogu se napraviti ukrasi... Postoji i nešto nedeljivo, što čovek u sebi nosi. Veoma dobro i lepo napisano, Irena!!!!
Lp Milena
Draga Milena,
me veseli, da si jo prebrala. Ja, je u človeku, tisto kar ima v sebi.
Želim ti lepi novi dan.
Lp, Irena,hope
Hope,
spomnila si me na knjigo Samotnost praštevil ...
Lepa pesem :)
A.
Gospodična,
Hvala Ti, ker si prebrala. Števila baje nosijo v sebi več...
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!