V začetku je bil(a) Bik.
Zadržuj
em najine tople prste
na novo postavljeni ograji
sredi ognjene zemlje
Vse težje raz-
umljive besede se delijo
in prenikajo v razpoke
umirajočega jezika; roj. 1928
Gledam te, gledaš …
Domov
Mogoče ostajam
dvoživka
Aiwiii!!! Z vsem spostovanjem -
A z zgodovino se ukvarjat ni preveč
Zazeleno! Drugač pa dobro lomi pesem svoje povedi......ljuba Silvana Orel Kos
P.S. -- zanimiv pripovedni slog~kot vedno pri zavestno transformiranje pesniske govorice
Iz obicajne v nadxutno ;) pa brez zamere prosim ... se spomnim Tiste tvoje ko se potapljas v srciko(:_;) narave in kjer so misli bolj kodrolajsaste in na nek nacin nekako bol numinozne ... Ta nar taboljse innu prav Naj naj boljse se pise kdaj? Ponoči, podnevi, spomladi, jeseni. . .kdo bo <3>vedu?! :)pa lp
Všeeeč!!!
Majda
Talitha, Majda :) Talitha, hvala ti za razmišljanje o pesmi in navezavo na moje druge in drugačne. Mogoče je ena od razlik, ali se sam(a) spustiš v globine ali pa si na tem, da spustiš koga drugega? LPS.
Naslov se mi zdi ključ za razumevanje te pesmi - sobivati, zadržati stik, čeprav je vmes (nepremostljiva) razpoka: umirajoči in živi jezik, ki postaja malo v tem / drugem svetu - zato ta dvoživka na koncu pesmi ni le bol, je tudi prenašanje bolečine na konstruktiven način (vsaj meni se je tako prebrala) - v pesmih, ki imajo več medprostorja kot samega besedila, je klic k bralcu raznoroden in tudi občutenje / razumevanje pesmi je zelo plastovito. Čestitke,
ana
....mogoče ga obujamo, ta jezik želje...Ljubezni....v poeziji ...? ... ( v začetku je bila Voda.... ;)
Z Ljubeznijo... ( v začetku besede, neumrljive... )
Majda
Zanimljiva pjesma.
Kratka i slatka! ;-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!