Tam, kjer burje ostre je zadnji štacjon,
kjer spuščajo vinogradi se k morju
in svetijo se ladje na obzorju,
tam v vasi obmejni, veš, zdaj je moj dom!
Kako se tukaj mi godi, sprašuješ:
sem srečna, zdrava, pridna in poštena?
Imam denarja kaj, sem preskrbljena?
Plačujem redno vsak pavšal, račune?
Kako pa z domačini se razumem?
Je sosed še tak vrag , se je že unesel?
Bo Božič plačo trinajsto prinesel?
S kom v prostih uricah prijateljujem?
Zakaj se zadnje čase odtujujem,
ne pišem ti več dolga, vroča pisma,
le kratka, skopa, hladna sporočilca,
s katerimi se ti le izmikujem?
Predragi moj, ne skrbi, še sem tvoja,
še ljubim te, kot včasih, koprneče,
a nadme zdaj se zgrinjajo nesreče
in sem kot drobna bilka sredi boja
scefrana od kopit in ostrih kopij ...
Ti veš da zapustila rodno mesto
sem zgolj zato, ker tu ponudbo resno
dobila sem za delo v svoji stroki,
a kmalu, glej, sem tudi jaz spoznala,
da ni zlato vse kar se sveti; prav ta,
saj veš, moj šef, gospod Samassa, ki zlat
je bil do mene, poln spoštovanja,
se poigral zdaj z mojimi je čustvi;
zahteval je, da vračam mu ljubezen,
in ko sem te omenila ... ves jezen
me zgolj iz ljubosumja je odpustil.
Odtlej sem spet na borzi; za "zabavo"
pišem prošnje - ne odpiše mi živ krst.
Zdaj veš kako je z mano... morda grem v Trst,
a tam kruh je trd in Slovenec - schiavo!
Poslano:
24. 04. 2016 ob 20:32
Spremenjeno:
25. 04. 2016 ob 00:24
Debeli rtič - kjer spuščajo vinogradi se k morju
Schiavo - (izgovor: skjavo), suženj, slabšaln izraz za Slovenca (tujca)
Si morda mislil štacjon?
Lp,
Vesna.
res je, hvala,
lp Matej
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!