Pesem za enega,
pesem za dva,
pesem za ducat ljudi,
pesem za zaprti krog.
Listam po debeli knjigi
stare poezije,
o zemlji toliko kot mora biti,
o večnosti kolikor ta svet premore,
o nebu podnevi ali ponoči
oblaki škilijo skozi razigrano sonce
in mavrica je menda za vse.
Razen teme,
ta sname vsa očala
in vid počrni.
Pesem za enega,
pesem za dva,
pesem za ducat ljudi,
pesem za zaprti krog.
Sem v ednini
a pesem zagotovo ni zame.
Sama si jo bom morala napisati.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!