Tok

treba bi bilo pogledati kje je daruvar

 

vzamem še en kos čokolade
čeprav bi rada samo kakav
in ne vsega tega sladkorja
odvijem folijo z ušes čokoladnega zajca
jih odgriznem
tako sem se odvadila
da me zapeče ko jih pogoltnem

 

ko sem bila še v vrtcu
sem imela zbirko tatujev od žvečilnih gumijev
vsi so jih občudovali
in vsem sem jih želela razdeliti
pa jih nisem preštela teh majhnih ročic
in potem celo noč nisem spala
ker nisem imela dovolj sličic
sebe sploh nisem štela
en, dva, tri, premalo - kaj zdaj
morda je bil april
ravno tako kot danes
eliotovsko krut

 

ura je že petnajst do osmih
zdrobim se v množico posameznikov
v železniškem podhodu
eno polovico so pobarvali
zeleno drugo rdeče

Beatrice Reiniger

Ana Porenta

urednica

Poslano:
27. 04. 2016 ob 10:07

Se p. s. nekam odpravlja, ji sladkor prežarči davni spomin? Koliko spomina je ohranjenega v sinapsah, da ga lahko prikličejo čutila in planejo v prvi plan zavesti? Pesem, ki s svojimi komplementarnimi dopolnitvami (kot barve v podhodu) sooča zavest in podzavest, utrinek, ki  je morda pomemben za razumevanje / občutenje sebe kot celote ... čestitke,

Ana

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
27. 04. 2016 ob 16:38

Lahko prosim še v 3. vrsti popraviš slovnično napako "čepRav"?

Hvala, lep pozdrav  :-)



Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
28. 04. 2016 ob 09:25

Urejeno, lp,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Beatrice Reiniger
Napisal/a: Beatrice Reiniger

Pesmi

  • 21. 04. 2016 ob 20:14
  • Prebrano 541 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 539.5
  • Število ocen: 13

Zastavica