treba bi bilo pogledati kje je daruvar
vzamem še en kos čokolade
čeprav bi rada samo kakav
in ne vsega tega sladkorja
odvijem folijo z ušes čokoladnega zajca
jih odgriznem
tako sem se odvadila
da me zapeče ko jih pogoltnem
ko sem bila še v vrtcu
sem imela zbirko tatujev od žvečilnih gumijev
vsi so jih občudovali
in vsem sem jih želela razdeliti
pa jih nisem preštela teh majhnih ročic
in potem celo noč nisem spala
ker nisem imela dovolj sličic
sebe sploh nisem štela
en, dva, tri, premalo - kaj zdaj
morda je bil april
ravno tako kot danes
eliotovsko krut
ura je že petnajst do osmih
zdrobim se v množico posameznikov
v železniškem podhodu
eno polovico so pobarvali
zeleno drugo rdeče
Se p. s. nekam odpravlja, ji sladkor prežarči davni spomin? Koliko spomina je ohranjenega v sinapsah, da ga lahko prikličejo čutila in planejo v prvi plan zavesti? Pesem, ki s svojimi komplementarnimi dopolnitvami (kot barve v podhodu) sooča zavest in podzavest, utrinek, ki je morda pomemben za razumevanje / občutenje sebe kot celote ... čestitke,
Ana
Lahko prosim še v 3. vrsti popraviš slovnično napako "čepRav"?
Hvala, lep pozdrav :-)
Urejeno, lp,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!