NEKOČ
NEKOČ
Nekoč, ko bom umrla
starejša bom,
kot zemlja.
Vse veselje in žalost
bo bežalo od mene.
A, vse bo tam,
kot je danes.
Tam bodo živele
moje besede.
Za mano bodo stopali ljudje,
ljudje, ki bodo sijali besede,
kot zlato žito.
Vsaka beseda,
bo uničila sovraštvo
in prijateljstvo.
Moja tiha senca
bo še vedno tukaj.
Potovala bo tam,
ko sem jaz nekoč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NEVENKA
- 21. 04. 2016 ob 07:23
- Prebrano 623 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225.9
