Pes zastriže z ušesi, potem dolgo renči.
Požene se k vratom, tam laja in laja.
Prikazni izginejo za vogalom,
koraki so vse tišji, dokler povsem
ne izzvenijo.
Tudi pes utihne, umakne se
na svoje ležišče.
Luna restavrira
nočno impresijo.
Lajanje, vstavljeno v nočno sliko, daje slutiti skrivnostnega mimohodca, in od naše domišljije (širšega konteksta) je odvisno, kako ga umestimo v svoj svet ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
Res sem vesela te podčrtanke.
Hvala tudi vsem, ki ste jo brali, ocenili in izbrali.
Lp, Lea
(se opravičujem, ker sem spet pozna)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!