Gaja
Spoznal sem Gajo, z očmi presušenih vodnjakov.
Malce je soimenjaški boginji podobna.
(Iz lasišča ji poganjajo brsteče mladike dreves.)
Žalosti polna in adolescenčnih zablod,
tam daleč, daleč stran od svojega sebstva,
onkraj razuma in dušnih uteh
rešuje naravo s krepelcem v roki
in psom v krilcu, pod nogami.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 19. 04. 2016 ob 07:27
- Prebrano 577 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 51.6
- Število ocen: 3
