So skupna štiri leta kar minila,
kot da bi skoznja se le sprehodili.
Sedaj naprej bo treba, dovolili
si boste, da vas vodi nova sila.
Kjerkoli vaša pot naprej bo tekla,
bi rada, da ostanete za vedno
prav taki kot sedaj: malce poredno
a resno, odgovorno pleme, rekla
bi vam le to, da je vseeno,
kaj po poklicu boste in po stroki
pomembno in res vredno je le eno:
da med tetivami vsega, življenja loki
ohranite SRCE, ČLOVEČNOST PRIROJENO
kljub teži časa pod sveta oboki.
mojim dijakom namesto govora v vlogi razredničarke na maturantskem plesu :)
Lepa ideja, da se razredničarka poslovi s sonetom. Prepričana sem, da mladi to še vedno cenijo!
lovrenka
urednica
Poslano:
18. 04. 2016 ob 15:12
Spremenjeno:
19. 04. 2016 ob 08:59
JA, seveda, škrat, Okto
(postavila sem tudi manjkajočo vejico ...)
:)
Kako lepa popotnica! Takele pa ne dobijo ravno vsi dijaki ...
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!