pričnem brskati po dogodkih,
ki jih ponuja splet. berem:

seminar - denar ni mojega sveta vladar,
res je, denarja v mojem svetu ni,
da bi koralde iz njega delal,
sam ga lahko vsak čas preštevam,
brez napotkov strokovnjakov,

pogovor - o tarzanu, sodobni džungli in ekologiji,
moje stanovanje je ena sama džungla,
tarzančka imam občasno na riti
in tudi opica znam bit,
o jane pa kdaj drugič, najraje doma.

literarni večer - z milanom kučanom,
ki tako milo, kot kakšen profi pravljičar
gleda s flyerja, da me pritegne,
a vendar, napihljive spomine
lahko obujam tudi sam,
za to ne rabim literata.

čarovna delavnica - s čarnimi rastlinami in esencami,
no, s pomočjo polne lune
in nekaj rastlinskih substanc
lahko tudi z balkona uzrem
famozno drugo stran meseca.

predavanje - življenje vojaka na soški fronti,
ah, to sem kot mulc obdelal že s starim atom,
nadalje z jna oficirji in sam s sabo
v osamosvojitveni desetdnevnici,
za podrobnejše informiranje
je pa dovolj obisk domače gostilne.

kulturološki simpozij - selfologija,
o, bog, za svoj ksiht sebčkat
ga na ekranu buljit in iz njega vleč
pomembne zaključke, mi pa res ni treba
obiskovat simpozijev.

kulinarična prireditev - mesec špargljev na krasu,
kras je krasen, šparglji pa precenjeni,
vseeno, če si doma skuham mineštro,
spijem kozarček vina, ali še bolje piva,
da špargljem podobno, prečisti ledvice.

nič. nič me ne pritegne.
ostane le še kakšna veselica,
kjer je za jedačo in pijačo poskrbljeno,
le nože in kole je treba prinesti s sabo;
a tako razigranih veselic ni več, torej odpade.

no, se bom pa doma zadovoljil
z veseličko.