Spustila sva zastore

noč je prekrila svetle stene

tipajoče si prihajal k meni

bližajoče sva dihala gostoto zraka

dotiki so spolzeli zviška od glave

navzdol sva spuščala tople dlani

dih si mi dajal ko je bilo premalo zraka

in šla sem za tvojim dotikom,

kakor metuljevka za metuljem

in pristala sem na dišečev cvetu

po zraku, po svobodi,

po večnosti v enem trenutku,

zaziblješ me z vetrom

in ne trudim se več s krili,

zdaj plešem skupaj s cvetom,

obračam najine peruti

in diham globoko,

kot čujem tvoj dih.

IŽ-lev