
na valovih Drave
plavajo telesa
lepi mladi fantje
in noben ne gleda
pod mostovi
za betonom
po zeleni vodi
smrt se vozi
z brodom
kakor črke
izpod strešic
voda v daljo nese
onemele pesmi
komaj vzvalovana
hvalnica ljubezni
tone skozi vrata
ki se jih ne da
zapreti
res se strinjam z li
lepo napisana s cmokom v grlu ko vidiš kam nas pelje svet
lp, M
Dobra impresija, ki jo je vzpodbudila grozljivost iracionalnega -konkretni dogodki in njihova nepojasnljivost
Lp, L
In asonance ji dajejo še poseben žalosten ton. Čestitka.
Lp, valjo
mene bi samo zanimalo, kako voda nese črke izpod strešic
oz. kako se smrt vozi kakor črke izpod strešic
se opravičujem za morebitno tečnobnost
Res je žalostna ... hvala za prijazne komentarje. Lp m
polde, hvala za to vprašanje. ali morda veter odnaša strešice iznad črk? kaj se posledično godi z našim rodom, jezikom, kulturo? vse to odhajanje ... zlasti mladine ... težko je razlagati poezijo.
matjazh, ni težko razlagati poezije. težje je ubraniti 'odnašanje črk izpod strešic'.
ker rad bi ga videl, bralca, ki to odnašanje v mislih lahko jasno poveže z usihanjem naroda.
ali odnaša strešice veter iznad, je zato vprašanje, ki nima smisla ...
drugače pa lepa pesem. hvala za pojasnilo,
lp
... razlaganje pesmi, ja
Neka Frančiška je odšla na delo/v šolo/ v tujino, in njeno ime/pa vse ostalo tudi/ je zdaj izpostavljeno prepihu, njene črke so se spodmaknile izpod strešic, ker je tako zaradi lažjega življenja sama hotela, pa je postala Francesca.
Morda strešice zdaj lebdijo nad EU in iščejo svoje črke ... (to je pa ena druga, še nenapisana pesem ;)
:)))
Lp, lidija
Frančiško se da videti šele po razlagi matjaza: '' kaj se posledično godi z našim rodom, jezikom, kulturo?''
''Razlaganje pesmi, ja'' praviš ... razlagaš pa po razlagi - za nazaj - sklicujoč se
na neobstoječe, ki se ima šele zgoditi
nekje v prihodnosti. To pa (ti) ni težko
(ker) je nemogoče …?
važno, da je zabava ;))
lp
ja, imaš prav, polde, čisto, ampak lej, pesem je posrečena!
važno, da je zabava, ja.
umetnost je pretežek pojem., trudimo se ;)
LP, lidija
Kje je sodoživetje pesmi? Če te ne pokliče, te pač ne. Če od budističnega piščanca nismo zahtevali, naj izčivka, kaj sploh hoče, temveč smo ga celo povitezili, pač ni na mestu, da bi dvomili sploh še o čemer koli.
Kakor že, sama še vedno ostajam zvesta načelu: če me besedilo ne pokliče, me pač ne, če jaz nečesa ne razumem, to še ne pomeni apriorno, da je nerazumljivo; v vsakem primeru to ni in ne more biti merilo, ali je besedilo dobro ali ni. (Čeprav mnogih novodobnih kritikov to žal niti malo ne ovira, da ne bi pisali traktatov o rečeh, ki se jih sploh niso dotaknile/-i. Poglejte kdaj na Književne liste ali Beletrino.)
No, tole pa se meni zdi posrečena, a hkrati zelo preprosta metafora:
kakor črke
izpod strešic
voda v daljo nese
onemele pesmi
Kakor otroke izpod streh varnih domov.
Tako jih vidim jaz. Črke. In otroke, ki jih odnaša. Taka in drugačna voda.
Kerstin, tvoj komentar je skoraj povsem mimo (glede na prejšnje komentarje) Seveda grem lahko v podrobnosti, če želiš, in ti podrobno razložim.
se popravljam, zagovarjanje 'črk izpod strešic' je mimo v vsakem primeru, ne glede na prejšnje komentarje.
Hvala, polde, ni treba. Z vsevedi ne debatiram.
hvala za ažuren odziv, ki je tudi mimo, mimogrede.
vseeno bom odgovoril, ob priliki, mimo tebe, očitno.
malo sem že pozabil na tole, bom odgovoril, mogoče že jutri ali pojutrišnjem.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: maatjazh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!