DNEVNIK
Sedim pri starem vodnjaku
opazujem vrtnarja kako sadi vrtnice.
Moje misli se premaknejo v svet,
ko so včasih gospodinje zajemale vodo.
Morda je imel v sebi svojo čarobno moč,
da se je ob njem rodila ljubezen.
Danes ta vodnjak vabi v svojo bližino
človeško kolonijo.
Temu vodnjaku kovanec podarijo
ker v njega verjamejo in si željo zaželijo.
Ljubim to tišino
to je vrt z pisano melodijo.
Na koncu tega pisanja me zmoti
ropot vrtne kosilnice.
Sprašujem se,
" kakšen okus vode je imel vodnjak
preden je postal vodnjak želja. "
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NEVENKA
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!