Ni bila svetloba,
ni bila mavrica
in nisem porjavela
od zlatega sonca.
Ob njegovem
globokem pogledu
se mi nabira enaka jeza
kakor tista, z druge strani,
izgovorjena.
Mogoče sem prehitevala
in se je razvijala preja
tihih dni sama od sebe,
dokler oči niso
zagledale konca.
Niti.
Tiste skupne povezave,
s katero sva nekoč pletla
poročne venčke
in izbirala najlepšega.
Belim cvetovom je minil
rok cvetenja,
svetloba z žarki je izsrkala
zadnje kaplje vode,
izginjava kot samotarji
po samotnih kotih,
da se ne srečava.
Ljubezen, ki bo umrla
če ne oživi srca.
petja,
Hvala Ti, je črna kakor barva, ni se je mogoče izognit, kakor tudi ne življenju,
želim ti vse dobro,
lep pozdrav,hope
Draga Irena, uvenulo je i precvalo belo (nevino) cveće - sjajna metafora i umreće i ljubav ako srca ne ožive... Prekrasno! Dobra poruka!!!Lepi stihovi!
Lp
Milena
Milena, tvoja slika je poletje in daje smisla za umetnost.
Veš, morda srce umre in morda je pač enostavno ena stran življenja,
ki teče, tko zna gdje i tko zna ...
Iz besed si potegnila kar je najlepše in tudi na koncu pač...
Lep pozdrav, draga Milena,
Irena,hope
Poslano:
30. 03. 2016 ob 14:08
Spremenjeno:
30. 03. 2016 ob 14:24
Draga Hope, cvetovom vedno mine rok trajanja, ampak vsakič znova oživijo, četudi kot posušeno rezano cvetje ...
Lep pozdravček iz Krškega ;),
Sara.
Oj Sara shiney, ti si pa iz naših koncev. Ja, vedno zrastejo novi cvetovi
in vedno na pomlad pokažejo svojo mladost. Tudi rezano cvetje ja, Sara.
Lep pozdrav in vesela sem, da si pisala, res.
Irena,hope
Ja, Posavci smo zakon. :)
Čimveč pomladi v srcu ti želim. ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!