Temna noč, misel nate,
osamljena sem v sobi zaprti,
ob muzki mi gre na jok,
še huje mi je ob misli nate.

S tabo večni so bili dnevi,
tvoji sms-i so mi bili vse,
ker te nisem videla,
pa vseeno sem verjela,
da ti res pomenim vse na svetu.

Ob trenutku, ko sem se vate zaljubila,
sem napako naredila,
saj sem vedela, kaj bo bilo.

Moji strahovi so se uresničili,
čisto sama sem ostala,
le smilim se lahko sama sebi,
saj noben me ne opazi.

Ko sem zaprta v temi,
moja misel si le ti,
kako bi lahko bilo lepo,
bila bi srečna ob tebi,
ker še vedno vse si mi,
ampak ne, na svetu si za to,
da trpiš in to zelo močno.

Morda nekoč se pa le spremeni vse,
mogoče bo nekoč drugače,
samo ne v tem svetu.

Če pridem v nebesa,
srečna bom s teboj,
vse se mi uresniči,
če pa pridem v pekel,
bom okusila krvavo stvar,
trpljenje, mučenje,
še večje bo, kot je na Zemlji.

Samo, ne, brezvezno je,
da sama sebi smilim se,
a ti niti pomisliš name ne,
kaj šele, da bi jokal za me.

Res je trpljenje veliko,
a z mislimi lahko vse obrne se,
lahko sem srečna kot nekoč;
najdem ljubezen večno, kot v pravljici,
ali pa se poslabša, vrže me na dno,
umrem sama, kot v moji zgodbi,
le da ne bo, da se ti ne bom predala,
vlak pa bo vseeno bil.

ChoCoŁjatt

ChoCoŁjatt