Pridna ubogljiva všečna
sem zasajala rože od
trnov so krvavele moje roke
po mrličih je dišala prst
brez solz sem hirala ko
je veliko vodovje
odneslo trne in rože in
zemljo spod mojih nog.
Sonce vonj
zemlje v mojih nosnicah svet
se zatrese me prebudi
nekaj raste skozi mene
nekaj divjega z vonjem rožmarina in
borovca od burje upognjenega
na bele obale.
S sinjimi očmi diha skozi mene
neubogljivo samosvoje od nikogar
iz trebuha mrmra pesmi brez besed
v ritmu v ritmu v ritmu
poskakuje in pleše
z vetrom in morjem in luno
hrani se z mesečino
s črnimi rokami prižiga ogenj
iz rdeče prsti
žari v sončni zahod
se ljubi s temo in
spi s črvi ki se
morda nekoč spremenijo v metulje.
Življenje, ki si ga moraš zaslužiti skozi boj in trpljenje ... Dotaknila se me je s svojo energijo, neuničljivim ritmom preživetja, čestitke,
Ana
Andreja, čestitam ti za dobro pesem in prvo podčrtanko!
:-)
Lp,
Vesna.
Poslano:
29. 03. 2016 ob 23:56
Spremenjeno:
04. 05. 2016 ob 11:56
Hvala, Vesna in Ana:))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: andrejabc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!