Golemi
nisem glinen vrč
ne bojim se spotikanj
ne črepinj
padla na obrežje valovanja
se zlepiva z mislimi
srkava odmeve v posodah
v katerih sva zajeta
ko reka teče
med razbitinami
in naplavlja koščke
brez spomina
odnaša praznino
oblizuje ročaje
ki se oprijemajo bregov
kot da smo le zmes zemlje
brez lončarjevega diha
Biti stvarnikova posoda, brezdušno sprejemati trke in trkljanje skozi svet ... lepe in zgovorne prispodobe, čestitke,
Ana
Prav lepa hvala, Ana.
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 24. 03. 2016 ob 17:51
- Prebrano 693 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 414.1
- Število ocen: 13