čas nima časa za nas

ko vidimo nekaj česar

nikoli ni bilo zatipamo

čeprav neposredno ne

čutimo mislimo večinoma

drugih prebrane misli

zapisujemo obrazce

začrtanih okvirjev

prostor se polni s

praznim prostorom

kot vakuum se širi v

vse smeri vse hitreje

razdeljena slutnja se

deli na usodo in nemir

kazalci uspešnosti se

vrtijo v smeri zbadanj

kot prebadane priložnosti

sicer nerazsodnih sanj

kot da filmski scenarij

poseda na dnu predala

in v offu predava zaspanim

očem ki v zraku prebirajo

zamolčane resnice

kot kričeče svetilke

v razblinjeno temo

le koščki visijo po

ovekovečenih stenah

pribiti na sposojeno dno

ki se pritajeno spotika

na zapoznelem času

Dare Gozdnikar