Vsi nosimo maske,
pod pretvezo, da smo to mi.
Smo sposobni pogledati resnici v oči?
Si lahko priznamo kakšni smo?                                                        
Si lahko snamemo te neumne maske,
da si s tem nehamo na naši duši delati boleče praske?

Se človek sploh sposoben je pogledati v ogledalo,
si sposoben je priznati kakšno je bahalo?

Vedno se človeku najprej nasmihajo,
potem pa za njegovim hrbtom z zanosom po njemu udrihajo.

Ljudje veliko, zelo veliko obljubimo,
žal je le to, da to le redko izpolnimo.
Veliko govorimo človeku besed rad te imam,
ti meni si vse, nikdar te nikomur ne dam.
Potem, ko pa ta trenutek lepi mine,
mu pa takoj nož v hrbet zarine.

Maske so postale naš trend:
To, da ne pokažeš pravega obraza,
to, da ne pokažeš pravega jaza,
to, da zahrbtno,
krivično živiš.
Potem pa se v svoji »dobroti« v peklu skuriš.

oljka