Prvi strel je padel naključno.

Prestrašen soldat.

Prvi strel je odjeknil v noč.

Nespameten emigrant.

Umrla sta oba.

Mlad begunec razpet na žici.

Nikoli pravi vojak. Raztrgane duše.

Gospodi umazane trgovine,

generalom s premalo zvezdic

pa nasmeh v obraz.

NA TO smo čakali.

Premražen, prestrašen in lačen se plazi po mokri travi.

Temna, oblačna noč mu je zaveznica.

Upanje je, upanje obstaja, doma ga ni, v taborišču ga ni.

Morda na oni strani, kjer zvezde sijejo celo podnevi.

Počasi, previdno se približuje žičnati meji.

Roke si je ovil s cunjami, pozna oviro in ostre bodice.

Nekako bo že preplezal to ograjo.

Sliši le še pok in nato popolnoma črna noč.

Premražen, prestrašen stoji na straži.

Temna, oblačna noč ga bega..

Še malo pa bo konec njegove izmene.

Ko bo vsega konec bo morda na drugo stran šel na dopust.

Pazljivo posluša. Nenavadno tiho je.

Trdno prime puško in nameri nekam proti ograji.

Pozabi na opozorilo in nehote ustreli.

V odblesku svetlobe opazi razpeto telo na mreži, nato ga zagrne temna noč.

Truplo na žici.

Potok krvi pada.

Brezno brezupa.

Na debelih obrazih nasmeh,

NA TO smo čakali.

Razburjene množice podirajo ograjo.

Na debelih obrazih nasmeh,

zaščitili bomo svoj interes

in dali vse za krvavi ples.

Na debelih obrazih nasmeh,

NA TO smo čakali.

Endlosung.

srecok