
s soncem
obsijana
do zadnje pšenice
na njivi Sorškega polja
dehti
zemlja
posejana
z bogastvom življenja
nam v zoranih brazdah rodi
nov kruh
Draga Koni,
ali ustreza pravilom in katerim, tega ne vem, to bo najbrž povedal kdo drug, ki je v oblikoslovju strokovno bolj podkovan od mene. Jaz mislim, da je pesnik svoboden in si lahko postavlja pravila sam ali pa se drži že danih, odločitev je njegova. Lahko na primer tudi spreminja že obstoječa pravila in jih prilagaja svojim vsebinam. Skratka - vsaka oblika omogoča pesniško svobodo. Po drugi strani pa tudi ne-oblika dobi – ko je pesem zaključena – svojo obliko, le da ta (še) ni tradicionalna.
Kar se pa vsebine tvojega dvojnega peterostišja tiče, mi je zelo blizu, saj poglobljeno govori o eni od bistvenih razsežnosti življenja.
Lep pozdrav,
maatjazh
Lepo pozdravljen, maatjazh,
razveselil in pomiril si me s poglobljenim mnenjem. Cenim ga kot vse tvoje dosedanje objave in vesela sem, da si povzel bistvo pesmi.
Lep dan ti želim,
koni
koni,
tako se dogaja na zemlji, ki si jo v prvem peterostišju tko lepo opisala,
raste in hrani, daje življenje, ker tko daleč ne moremo iti oz. ne moremo biti.
In hranimo tudi zemljo. Čestitke.
Lp,hope
lepo si zaokrožila misel - hvala, hope
in čestitke k podčrtanki;
lp, koni
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!