neznan samostalnik

se je utrnil v telesu

nanašujoč se nate

s svojo odrešelo dušo

zapustil je že večnost

kamor se je priklenjal

in preko dihalnih poti

zdaj išče bližnjo strast

nevaren sleherni misli

iz kroga v krog se vrti

v razdajanju svojega

komaj znatnega utripa

zapiči se po stenah žil

z vso močjo vesoljstva

prepreči nastanek bistva

ki ga tako duši v sanjah

prepričan je v svoj prav

ne da se zlepa pretentati

zunanji jezik namiguje

vklenjen bo v verige časa

Tomaž Jelenko