PROJEKCIJA DVOJINE
Kakšna pretveza - moč svilene rjuhe!
Deluje na principu socialistične solidarnosti:
jaz tebi, ti meni,
z nekoliko post apokaliptične vizije:
kdor bo zadnji tu ostal, si bo …
kaj vem, nadel verige ostankov
peruti transformacij,
skuril lastno meso …
Fascinantno - stoletna dvojina,
na giga bajtnem čipu zapečena!
Utrdba za zrno snovi,
ki naj bi utripalo sinhrono.
Biti pesnik dvojine je od sile duhomorno.
Rjuhe te pomehkužijo,
jutranje odtakanje te osovraži,
za solzne oči ni več posluha,
objem se natisne samo še v skodeli dobrot,
in ko zvečer sedeš za računalnik,
se sprašuješ ali v pesmi obstaja
projekcija moškega in ženske.
Hvala zasledovalcema za zaničevanja vredno oceno! Ni prvič!
Andrejka, jaz pa vem da tisi moja vzornica
jaz pa vem da pišeš fino
in tud vem kaj si pesem zasluži
( bodi lepo in ne huduj se preveč, škodi lepoti to pa glih ni fino za nas ženske)
LP, Mateja
Hvala za te vzpodbudne besede, Mateja. Po odzivu sodeč si pesem ni zaslužila prvih dveh dvojk, ampak kaj hočemo, se najdejo bralci, ki nimajo kriterijev, so nevoščljivi ali pa so sami zatežene osebnosti. Marsikdo je zaradi šikaniranj že zapustil naš portal.
Lp A
Andrejka, skušaj se ne ozirati na pritlehne ocene anonimnežev in nas še naprej razveseljuj s svojimi poemami.
Lp, Sašo
Naj sadijo rožice na svojih vrtičkih, kajne. Hvala za te besede, Sašo. Se bereva še naprej. JUHU!
Lep popoldan ti želim
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 16. 03. 2016 ob 18:51
- Prebrano 866 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 341.7
- Število ocen: 15