Ne izbiraš, zato ne moreš imeti zaslug, ne krivde - rodiš se, ves neveden v tuj svet, jezik, zvok, svetlobo, ozračje ... Zelo močna pesem o tem, kako smo vrojeni v čas in okolje in kako nas ta vrojenost zaznamuje za vse življenje.

Morda se mi samo zdi, da je epilog oz. 4.  kitica odveč?

Lp, Ana

Ja, lahko bi bila tudi brez epiloga, brišem. Hvala za namig!

Lp

Ja, še enkrat sem jo prebrala - zdaj se še bolj odpre polje interpretacije (se mi zdi), čestitke,

Ana

Utemeljitev uredništva k izboru pesmi za tujejezično pesem zime 2015 - 16:

Izjemno tankočutna pesem, ki razgalja človekovo nemoč in vrojenost v okolje, kulturo, jezik, in vse, kar prinaša bivanje. Novorojeni otrok je tujec v vsakem pogledu: ne razlikuje niti sebe od drugih oseb, predmetov, pojavov. Izrine se v tuj svet, jezik, zvok, svetlobo, naročje, zrak. Povsem neveden, nepripravljen, neopremljen. Tisto, kar je dejavno, je le njegova rast. Ko se rodi, mora pristati na tujost, ki jo postopno udomačuje in sprejema – ki jo pogoltne. Nauči se bivati v družini, državi, družbi. Ničesar si sam ne izbere, in zato ne more imeti zaslug, niti krivde za to, kar postaja - rodi se, kot mu je namenjeno / usojeno? In živi po privzgojenih normah ... Drugoosebni, zunanji pogled, ki zmore prodreti tudi navznoter, daje pesmi ultimativno moč, izraža zgodbo slehenika. Zelo močna pesem o tem, kako smo vrojeni v čas in okolje in kako nas ta vrojenost zaznamuje za vse življenje.

Čestitke in še veliko navdiha!

Hvala spoštovanem Uredništvu!

Sem prijetno presenečena in počaščena!

Lep pozdrav vsem skupaj,

breza