Nisi zaslužan, nisi kriv

 

Na izvoru najdubljeg neznanja pristaneš na sve.
Ne razlikuješ se od sebe, sazviježđe od zvijezde,
ne razlikuješ dar od dara, svjetlo od tame, vatru
od vode, zemlju od neba ... ne razlikuješ, samo
rasteš, rasteš i ne znaš ništa o vremenu, ništa
o prostoru i nehotice istišćeš mater iz kolijevke
u krik rascvjetane ruže. Da ispuniš želju ocu?

 

Pristaneš. U najdubljem neznanju pristaneš na sve.
Na plač, na vlastiti glas. Tuđi. Na skalpel svjetlosti
što u tmini oka rađa sopstveni vid. Tuđi. Na vatru
što ti dlanovima izvana kuša kožu, a iznutra tinja
u nejasnom bolu. U najdubljem neznanju pristaneš
na golo tjeme, na slap što te ispire u bakrene potoke.
Pristaneš i zijevaš kao riba što guta vlastitu ikru, gutaš.



Gutaš, materinu krv, vlastitu krv. Pristaneš na klokot,
na šumor, na žamor. Pristaneš na miris. Vlastiti. Tuđi.
Pristaneš na ime. Vlastito. Tuđe. Na jezik. Vlastiti. Tuđi.
Prihvaćaš, u najdubljem neznanju prihvaćaš sve. Još ne
razlikuješ dar od dara. Ne znaš za moje, tvoje. Vlastito,
tuđe. I prihvaćaš sve. I kolijevku. I zastavu. I pelenu.
Jer ne možeš birati. Izabran si. Nisi zaslužan. Nisi kriv.

 

 

breza

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 03. 2016 ob 22:44

Ne izbiraš, zato ne moreš imeti zaslug, ne krivde - rodiš se, ves neveden v tuj svet, jezik, zvok, svetlobo, ozračje ... Zelo močna pesem o tem, kako smo vrojeni v čas in okolje in kako nas ta vrojenost zaznamuje za vse življenje.

Morda se mi samo zdi, da je epilog oz. 4.  kitica odveč?

Lp, Ana

Zastavica

breza

Poslano:
20. 03. 2016 ob 15:19

Ja, lahko bi bila tudi brez epiloga, brišem. Hvala za namig!

Lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 03. 2016 ob 16:59

Ja, še enkrat sem jo prebrala - zdaj se še bolj odpre polje interpretacije (se mi zdi), čestitke,

Ana

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 04. 2016 ob 18:57

Utemeljitev uredništva k izboru pesmi za tujejezično pesem zime 2015 - 16:

Izjemno tankočutna pesem, ki razgalja človekovo nemoč in vrojenost v okolje, kulturo, jezik, in vse, kar prinaša bivanje. Novorojeni otrok je tujec v vsakem pogledu: ne razlikuje niti sebe od drugih oseb, predmetov, pojavov. Izrine se v tuj svet, jezik, zvok, svetlobo, naročje, zrak. Povsem neveden, nepripravljen, neopremljen. Tisto, kar je dejavno, je le njegova rast. Ko se rodi, mora pristati na tujost, ki jo postopno udomačuje in sprejema – ki jo pogoltne. Nauči se bivati v družini, državi, družbi. Ničesar si sam ne izbere, in zato ne more imeti zaslug, niti krivde za to, kar postaja - rodi se, kot mu je namenjeno / usojeno? In živi po privzgojenih normah ... Drugoosebni, zunanji pogled, ki zmore prodreti tudi navznoter, daje pesmi ultimativno moč, izraža zgodbo slehenika. Zelo močna pesem o tem, kako smo vrojeni v čas in okolje in kako nas ta vrojenost zaznamuje za vse življenje.

Čestitke in še veliko navdiha!

Zastavica

breza

Poslano:
30. 04. 2016 ob 10:12

Hvala spoštovanem Uredništvu!

Sem prijetno presenečena in počaščena!

Lep pozdrav vsem skupaj,

breza

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

breza
Napisal/a: breza

Pesmi

  • 16. 03. 2016 ob 10:04
  • Prebrano 798 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 586.8
  • Število ocen: 15

Zastavica