Ni kaj, Jošt, odlično si tole zložil. Počasi sem se sprehodil skozi besede in moram z veseljem ugotoviti, da me ta tvoja glosa vedno bolj navdušuje. 

Lep dan ti želim!

Sašo

Sašo, hvala! To pot malo drugače ... :).

Če zagledaš v moji pesmi rimo in formo - je to domača naloga ...! :):)

Lp, Jošt Š.

Dobro, a ne ravno briljantno (metrika ponekod ne štima).

Ne zameri, saj veš, da povem naravnost, kar mislim.

LP, mcv

Modricvet, ja, vem! :)

Pesem je naloga - naloga pa zabava. In je malo zmanjkalo nekaj resnosti ... :) 

In potem je to, to!  

Lp, Jošt Š.

Jošt, si tudi ti na kakšni delavnici? :-)

Lp,

Vesna.

Vesna, ja, nekaj takega! Vsak mesec! :)

A dam še eno? 

En lep pozdrav! 

Jošt Š.

Super za delavnico! Daj, kolikor hočeš. :-)

Jaz pa imam delavnico skoraj vsako soboto. :-)

In še enkrat super, da se vidiva na polfinalu v Sežani!

Lp,

Vesna.

Vesna, se veselim srečanja! Nastop pa je zame -ah! - druga zgodba, kar se tiče veselja ...! ;)

En prav lep pozdrav!

Jošt Š. 

Jošt, brez heca, če je že delavnica, pa dodelajmo, kar precej je treba. Vsak verz začni s poudarjenim zlogom (v vsakem verzu imej po osem zlogov, pogojno sedem, če se verz izjemoma konča s samoglasnikom) Predvsem pa je treba stopico ohranjati do konca in nič goljufati ;)

Glosa

                        Jošt Š. (po Prešernu)

»Nor je, kdor ljubezen pôje,

vsakdo mu le lol pokaže;

v pesmi vedno sreča laže,

on živi, razklan na dvoje.«

Že v pogledu na Prešerna,

je očeta laž imena,

da ne vidi se bremena

in boleča pot nemirna

pevcem vsem je  neizmerna.

Vôdnik je med črne krôje

srca kriknil svoje bôje;

 pesnik danes pade v noč

v sedmega pekla obroč - 

nor je, kdor ljubezen pôje.  

Kaj nam pesmi, kaj nam verzov

treba je srca ljubečih?

polno je ljudi gorečih,

iščejo svoj zlati krov.

Kaj bi vračal se domov,

pesem sreče ne pokaže,    

riše črne le kolaže;  

 bo besed  sejál zaman

pesnik v temo bo pregnan,

vsakdo mu le lol pokaže.

Včeraj je tajkun z milino

še megló besed prodajal,

kradel, ko je  vse zavajal, 

danes našo jé lastnino.

Kri daj pesnik na belino

in resnico z njo pokaži!

Vso ljubezen zdaj izkaži,

naj se  v pesem piše sreča –

v verz mu plane kača speča:

v pesmi vedno sreča laže.

Ljubi verze on boleče. 

Naj umijejo si roke,

sanj dobijo na obroke ...

Kaj bi grobnice bleščeče!

Pesniku srce zapôje,

gre v samoti cesta v dvoje,

verz njegov v življenje tvoje,

sled naj ti pokaže v srečo;

svojo ti razpre bolečo –

on živi, razklan na dvoje.

LP, Lidija

Uf, Lidija, hvala! 

Si moram vzeti malo časa in tole močneje pregrizniti. 

Ja, in vidim, da sem se včasih tudi uštel ... :)

Lp, Jošt Š.

Bravo, Lidija :)

:))

Veselje in dolžnost, Matjazh ;)

lp, L

Bravo! ;-)

Svaka čast! ;-)

Kad se hoće sve se može! :-)

O, Ivan, hvala! 

In hvala. ker si me spomnil na to pesem.

S pesmijo še nisem povsem zadovoljen in še čaka na končni popravek ... 

(E, Roma non fu fatta in un giorno! :)

Trenutno je glosa postavljena takole:

---

glosa

»Nor je, kdor ljubezen pôje,

vsakdo mu le lol pokaže;

v pesmi vedno sreča laže,

on živi, razklan na dvoje.«

Že v pogledu na Prešerna,

je očeta laž imena,

da ne vidi se bremena

in boleča pot nemirna

pevcem vsem je neizmerna.

Vôdnik je med črne krôje

srca kriknil svoje bôje;

pesnik danes pade v noč

v sedmega pekla obroč - 

nor je, kdor ljubezen pôje.  

Kaj nam pesmi, kaj nam verzov

treba je srca ljubečih?

polno je ljudi gorečih,

grabim pesmi starih časov,

grôba senca temnih svatov,

pesem sreče ne pokaže,    

riše črne le kolaže;  

bo besed sejál zaman             

pesnik v temo bo pregnan,     

vsakdo mu le lol pokaže.

Včeraj je tajkun z milino

še megló besed prodajal,

kradel, ko je  vse zavajal, 

danes našo jé lastnino.

Kri daj pesnik na belino

in resnico z njo pokaži!

Vso ljubezen zdaj izkaži,

naj se v pesem piše sreča –

v verz mu plane kača speča:

v pesmi vedno sreča laže.

Ljubi verze on boleče. 

Naj umijejo si roke,

sanj dobijo na obroke ...

Kaj bi grobnice bleščeče!

Pesniku srce zapôje,

gre v samoti cesta v dvoje,

verz njegov v življenje tvoje,

sled naj ti pokaže v srečo;

svojo ti razpre bolečo –

on živi, razklan na dvoje.

---

Nekaj verzov sem še spremenil, vendar sta ostala nerešena še dva, ki se končata na soglasnik in imata le 7 zlogov:

bo besed sejál zaman             

pesnik v temo bo pregnan,    

Rad pa bi obdržal soglasniško rimo ... neverendingstory. :) 

Lp, Jošt Š.