Tišina v najinih žilah kriči ...
"Osvobodite me!"
Že celo večnost se pretaka
v začaranem krogu hrupa.
Poplava besed,
ki jih nihče ne sliši,
slap praznine,
ki izginja v črni luknji.
"Odprite ta hudičeva vrata.
Hočem ven!"
"Psst ..."
Tudi tišina ni več, kar je bila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jana Tof
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!