Pogledovala si v daljavo,
proti nikomur,
le roka ti je dregetala,
in gube na obrazu
so postale brazde,
ostre in globoke.
V senci najine bližine
ni bilo glasu,
le strah odmeva
priplazil se je vame
med prsti pesek je ječal,
razlil se je rdeče.
Med nama sled ostaja,
nikamor več ne more,
misel oklepa se spomina
v telesih najine globine,
kamor črni kremplji
ostro so zarezali v tkivo.
Gledava v prazno,
brez svetlobe,
a veke so odprte
v objemu čutim te
in toplina kože
daje nama upanje.
zelo lepo napisano, všeč mi je
lp, Mateja
Popravi: drgetala ; ( od drget )
lp A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: SlavkoS
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!