Tema gleda

s črnimi očmi

neslišno temni

vsak utrinek

z zaprtimi usti sopiha

v temnih sanjah stanuje

malo je takšnih,

ki radi gledajo noč

in črne sence,

ki so za zavesami

kot strašila.

Samo zvezd

ne zmore potemniti

in tudi mesec se upira,

včasih obnemore

in izgine,

dokler se naslednjo noč

znova ne pojavi

kot čuvaj ozvezdja,

ki mu zvesto pripada.

Čas nevidno mineva

novo jutro piše na novo

vsaki novi dogodek

ali zastoj,

kadar več ne gre,

takrat obstane kazalec

in samo občutek je tisti,

ki daje vedeti,

da se čas kljub vsemu spreminja,

da se starajo mlade podobe

v času minevanja.

A tudi v temi

živijo sanje.

IŽ-lev