poetika majhnega
medprostorja
dívja
divja!
v poetiki vožnje
kroge zvočnih zapisov
mimogrede
odtisne na kožo
pričakovanja nemo
obvisijo
in tople roke
čisto čiste
hranijo nevidne poljube
dolgega večera
v kratke besedne zveze
izogibajoč se besedam
na tiste črke

samo zate bi
tudi z mrzlimi rokami
pisala ljubezen
na vetrobranska stekla
jeseni

Barbara Žvirc